Ekipa Target motorsporta je zadnji novembrski konec tedna nastopila na reliju Du Var v Franciji, ki se točkuje za prvenstvo Francije, posadka Alex Humar – Edo Čuk pa se je z citroenom C2 challange posvetila predvsem pokalnemu tekmovanju C2 challange. Zanju je bil to v letošnji sezoni najdaljši reli, saj je skupna dolžina 12 hitrostnih preizkušenj znašala 233 km., od tega je bilo nekaj preizkušenj daljših od 30 km.

Seveda je sama priprava na dirko, ki je potekala na povsem novem terenu zelo zahtevna, tako z organizacijske, kakor tudi tekmovalne plati. »Sama trasa je bila zelo težka, zavoji so si sledili iz enega v drugega, praktično ni bilo daljše ravnice, kjer bi se lahko malenkost odpočil. Poleg tega so bile ceste dokaj ozke, največkrat pa ob progi ni bilo ničesar, le prepad. To je bila za naju povsem nova izkušnja, saj se tega relija ne da primerjati z nobenim našim, mislim, da v celi sezoni državnega prvenstva nisva prevozila toliko zavojev, kot na tem reliju. Lahko bi ga poimenovali tudi reli tisočerih zavojev« je traso opisal Humar. Sam reli se zanju ni začel najbolj spodbudno, saj sta se že uvodoma soočila z težavami, odpovedal je namreč zadnji amortizer, zaradi česar ju je tudi odneslo v zid, pri tem pa sta poškodovala zadnjo levo roko. Le to je ekipa mehanikov v prvem servisnem postanku zamenjala v 15 minutah, kar pa je bil pot do servisnega mesta od časovne kontrole nekoliko daljša, sta si Alex in Edo prislužila še 20 sekund pribitka, zaradi zamude v časovno kontrolo ob izstopu iz servisa. Amortizerje pa so mehaniki zamenjali pred pričetkom drugega, sobotnega dela relija in so do konca dirke delovali brezhibno. A to še ni pomenilo, da je bilo težav konec. »Najprej so se pojavile težave z prvo in drugo prestavo, saj zaradi težav z vzvodi nisem mogel uporabljati prve prestave. Na tako zaviti progi, se je to še kako poznalo. Ko je že kazalo, da bova lahko nadaljevala v tempu, katerega zmoreva, pa se je prav na zadnjem brzincu drugega dela pojavila še okvara računalnika servo volana. Z velikimi napori sem tako brez servo ojačevalnika odpeljal tudi to preizkušnjo, na koncu brzinca pa sem mislil, da mi bodo roke le še odpadle« je nove težave opisal Alex.
Sicer pa sta imela največ težav prav na daljših preizkušnjah, medtem kos pa sta bila na krajših dosti bolj enakovredna. Tako sta zabeležila tudi po en četrti in šesti čas. »Največ sva izgubljala na dolgih brzincih, kakršnih pri nas nimamo. Na krajših sva se odrezala dosti bolje, tako sva na HP 8, ki je bil dolg 6,8km dosegla 6 čas, za prvim sva zaostala 3.6s, na deveti HP, dolga je bila 10.2km, pa sva bila celo četrta, z zaostankom 3.7s.«
Ko je že kazalo, da bosta med citroeni C2 challange osvojila deveto mesto, pa sta imela prav zna zadnji, 32.7km dolgi preizkušnji še težavo z prebito gumo. Odločila sta se, da po prazni odpeljeta do konca, tako pa sta izgubila še dobre tri minute in končala na 12 mestu v svojem razredu. »Realno bi lahko, glede na to, da sva na tem reliju nastopila prvič, računala na uvrstitev okoli osmega mesta. Kot sem že dejal, so pogoji dirkanja povsem drugačni kot pri nas. V Sloveniji smo na primer navajeni, da se zavoje 'robi', medtem ko tega v Franciji ni, je pač miselnost voznikov povsem drugačna. Ko se sedaj oziram nazaj, vidim, da bi se na vseh brzincih dalo izboljšati čas, pa to ne za posamezne sekunde, temveč po več kot pol minute. Vozniki ki so vozili v ospredju so trenutno neulovljivi, predvsem zaradi poznavanja terena. Tako sva bila le jaz in pa Rautenbach, slednji nastopa na junior WRC z C2 S1600, popolna novinca na tem reliju, kar se je poznalo tudi pri doseženih časih. Vprašanje je, kako bi se oni odrezali na naših dirkah, ki so, kot sem rekel, popolnoma drugačne konfiguracije. Navkljub vsemu pa sem z tega relija prinesel domov kup novih izkušenj.«
Tudi Alen Vuk, vodja ekipe Target motorsport, je bil z udeležbo na dirki zadovoljen. »Strinjam se, da gre za povsem drugačne razmere dirkanja, kot so nam poznane iz domačih dirk. Kot primer lahko navedem hitrostne preizkušnje 3, 7, 11 in 12, ki so v dolžino merile več kot 30 km, na celotni trasi pa naša posadka ni niti enkrat uporabila pete prestave, kar pomeni, da je bila trasa res zavita. Ker sta bili dve preizkušnji še ponoči, je to le še oteževalo delo Alexu in Edu. Po drugi strani pa sta na krajših brzincih pokazala da sta konkurenčna tudi domačim voznikom. Na takem reliju se vidi, kako zelo je pomembna usklajenost voznika in sovoznika. Najverjetneje se bomo relija Du Var udeležili tudi v letu 2006, saj izkušnje, ki smo jih pridobili, v moštvu soglasno ocenjujemo kot neprecenjljive!«